Osnova so obroči ali hupi, ki spominjajo na hulahop obroče in po katerih je šport dobil ime. Uporabljajo jih namesto višinskih preskokov, prav tako pa ne uporabljajo conskih ovir.
Ravno zato so primerni tako za stare, kot mlade pse ali pa tiste, ki so zelo veliki, zelo majhni ali prestari, da bi sodelovali v agilitiju oziroma drugih gibalno zahtevnih disciplinah.
Venda zahtevajo hoopresi poznavanje drugega področja, kateremu se nekateri agiltaši z dovolj dolgimi in hitrimi nogami še vedno izogibajo. Gre za osredotočrnost psa na ovire in zmožnost samostojnega, neodvisnega izdelovanja pakrurja, tudi, če se pri tem giblje stran od vodnika.
Ovire, ki jih uporabljajo pri hoopersih so:
– hupi
– tuneli
– sodi
– ograje
Hupi so osnova vsakega huper parkurja. Imajo vlogo agility preskokov, vendar pes teče skoznje, namesto, da bi jih preskakoval.
Tuneli so dolgi 1 meter in široki 80 cm.
Sodi. Pes mora sode obkrožiti ali obiti (out ali in pri agilityju) . Smer je odvisna od avtorja parkurja.
Ograje mora pes obiti ali obkrožiti , lahko se pa uporabljajo tudi za lajšanje izdelovanja parkurja.
Ta je sestavljen iz ovir, ki jih mora pes izvesti v pravilnem, vnaprej določenem zaporedju.
Osnova hooperjev je v tem, da pes izdeluje parkur samostojno. Vodnikovo gibanje je omejeno na označen kvadrat ali krog (2 x 2 m).
Vodenje je ena najpomembnejših veščin huperjev. Od samega začetka učimo psa, da izdeluje parkur samostojno, zgolj s pomočjo vodnikove telesne govorice in besednih povelj.